Družbenoekološki obrat ali propad

Avtor opozorja na entropijsko naravo celotne materialne organizacije

obstojeega kapitalizma in propadajoega socializma. Dokazuje,da

veplastna entropinost sodobne civilizacije ni nekaj sluajnega, temve

logina posledica paradigme trajne rasti, ki na omejenem planetu z

omejenimi naravnimi viri in samoistilnimi zmogljivostmi ne more trajno

obstajati in delovati. Trdi, da smo dobesedno prisiljeni vzpostaviti

mehanizme za življenje v okviru paradigme ekodružbene trajnosti ali pa

sploh ne bomo obstajali. Predlaga temu ustrezne ekosocialne, trajnostne,

torej radikalne družbene spremembe dosedanjega mišljenja, politike,

davnega sistema (premik od obdavitve dela k obdavitvi porabe naravnih

virov, energije in surovin), sistema vrednot, narave inovativnosti,

individualnega in kolektivnega obnašanje. V takšni paradigmi ni prostora za

dosedanje socialno razlikovanje in trende privatizacije ugotavlja avtor, pa

tudi ne za nadaljevanje veanja socialne neenakosti, paradigme rasti in

neoliberalnega gospodarskega modela.

Pomembna je tudi njegova ugotovitev, da ti. šibki model trajnostnega

razvoja, ki predvideva možnost nadomešanja naravnega kapitala z

ustvarjenim, dolgorono nima prihodnosti, saj poveuje entropijo okolja in

ogroža delovanje eksistenno pomembnih, kritinih ekosistemskih storitev,

ki (še) nimajo tržne vrednosti.

Dettagli