Islandski triptih

V svojih poetinih novelah Hubert Klimko-Dobrzaniecki orisuje življenje na Islandiji, pri emer v ospredje postavlja zgodbe priseljencev z evropske celine, ki so na otok prišli iskat sreo in boljše življenje, a so tam našli vse kaj drugega.

Hubert, pripovedovalec v noveli Rožin dom, je zaposlen kot negovalec v reykjaviškem domu za ostarele. Tu ni le zaupnik oskrbovancev, temve pogosto tudi njihov zadnji spremljevalec in pria njihovega umiranja. Zgodba o starosti in ljudeh, pozabljenih od sveta in celo lastnih otrok, se polagoma preveša v pripoved o nenavadnem prijateljstvu med poljskim imigrantom in plemenito slepo starko Rožo.

Krýsuvík je islandska balada o preprostem, pridnem ribiu, ki gradi hišo, da bi si lahko ustvaril družino, in o usodi, ki kruto poseže v njegovo sreo in mu odvzame vse. Njegova prvorojenka Roža je od rojstva slepa. Drugorojena Karitas se rodi zdrava, a pade v gejzir. Potem ko mu umre še žena, ribi izgubi voljo do življenja. Skorajda mitina pripoved je bržkone zgodba o Rožinem otroštvu.

Uspavanka za obešenca je rekviem za Szymona Kurana, poljskega violinista in skladatelja, ki se je na Islandijo izselil leta 1984. Novela med drugim prevprašuje mejo med normalnostjo in norostjo. Szymon kroži med domom in psihiatrino bolnišnico, nekje vmes pa si skupaj prijateljema Hubertom in Hrvatom Borom v tujem okolju ustvari lastni svet, v katerem pomembno vlogo igra umetnost.

Klimko-Dobrzaniecki težke, tabuizirane teme obravnava stvarno in brez sentimentalnosti, pripoved pa zna zabeliti tudi z zdravo mero humorja, ki se napaja v hrabalovski tradiciji. Kljub distanci do obravnavanih tem pa vendar najbolj prideta do izraza soutje in solidarnost, ki vladata v svetu njegovih junakov. Zgodbe protagonistov nas ves as opominjajo, da smo vsi samo ljudje in da nam v resnici ni tuje ni, kar je loveškega. Vsak izmed nas na lastni koži izkuša radosti in tegobe usode, in prav to našim življenjem daje peat edinstvenosti.

Skupna os novel ni le pisateljevo premišljanje o normalnosti in norosti, življenju in smrti, temve predvsem o prijateljstvu in ljubezni, ki v naše življenje neopazno vnašata smisel.

Tatjana Jamnik

Hubert Klimko-Dobrzaniecki (1967) je poljski pisatelj, pesnik, scenarist in režiser. Študiral je teologijo, filozofijo, islandski jezik in književnost ter diplomiral na Akademiji za radio in televizijo Krzysztofa Kielowskega na Šlezijski univerzi v Katovicah, kjer zdaj tudi predava. Ima poljsko in islandsko državljanstvo, od leta 2007 živi na Dunaju.

Piše romane, novele, kratke zgodbe in knjige za otroke. Med drugim je izdal kratkoprozne zbirke: Postaja Bieawa Zachodnia (Stacja Bieawa Zachodnia, 2003), kasneje izdana z naslovom Norec (Wariat, 2007), Pornodelikatese (Pornogarmaerka, 2013) ter Gender za domae potrebe in druge zgodbe (Gender domowy i inne historie, 2018), novele: Rósin dom, Krýsuvík (Dom Róy. Krýsuvík, 2006) in Uspavanka za obešenca (Koysanka dla wisielca, 2007; slov. Islandski triptih, 2021) ter romane: En. Dva. Tri (Raz. Dwa. Trzy, 2007), Prve rei (Rzeczy pierwsze, 2009), Bornholm, Bornholm (2011), Grki umirajo doma (Grecy umieraj w domu, 2013), Preparator (2015), Osamljenost (Samotno, 2015), Zapustiti Islandijo (Zostawi Islandi, 2016) in Tatovi bezga (Zodzieje bzu, 2019). Napisal je tudi knjigo za otroke z naslovom Bangsi (2012). Poleg tega snema kratkometražne filme.

Prevajalka Tatjana Jamnik (1976) je tudi pesnica, pisateljica, uiteljica slovenšine kot tujega jezika, lektorica, urednica in založnica. Leta 2009 je prejela priznanje za mlado prevajalko, 2019 pa še Sovretovo nagrado. Prevaja zlasti eško in poljsko prozo, poezijo in dramatiko (A. Berková, R. Denemarková, E. Bondy, L. Fuks, J. Katalpa, M. Urban, P. Brycz, J. Nmec, A. Bolavá, I. Myšková, R. Sikora, P. Zelenka, J. Malík; S. Lem, M. Witkowski, D. Masowska, J. Franczak, P. Bednarski, A. T

Dettagli