Jezikovnokulturni pristop h knjižni slovenšini

Ubenik združuje štiri temeljna poglavja o jezikovnokulturnih pristopih k

slovenskemu knjižnemu jeziku. V poglavju o jezikovnem purizmu avtorica

ob prikazu dveh osnovnih tipov purizma navaja zglede puristinih posegov

proti najstarejšim germanizmom in romanizmom, novejšim slavizmom in

sodobnim anglizmom, da bi naslovnika opozorila na nevarnosti skrajnega

purizma ter razmislek o sodobni normi in njenem razumevanju. Poglavje o

jezikovnem purizmu je nujen vstop v osrednji vhod k bistvu zadeve, k

jezikovni kulturi, njeni teoriji in praksi. To je zahtevno, vendar razumljivo

razpravljanje o osnovah teorije knjižnega jezika z razlagami jezikoslovnih

pojmov splošna raba norma kodifikacija, kakor tudi jezikovno

nartovanje in jezikovna politika. V tretjem poglavju z naslovom Strokovno

izrazje, strokovno pisanje in jezikovna kultura avtorica predstavi zgled iz

izrazoslovnega postopka pri dopolnjevanju manjkajoega v komunikološki

stroki. Iz zgledov je razvidno, kako poteka izrazoslovno (praviloma

kolektivno in interdisciplonarno) delo, kako se upoštevajo posebnosti te ali

kake druge strokovne panoge, kako se novo prilagaja obstojeemu

poimenovalnemu sistemu stroke in kako se uresniuje najpomembnejše

terminološki dogovor. etrto poglavje Jezikovno nartovanje in slovenšina

v Evropski uniji prikazuje najbolj aktualno problematiko v zvezi z

upravljanjem jezika. Prvi v zgodovini stoji slovenšina nasproti jezikom

Evrope v enakopravnem položaju brez bojazni za obstoj, vendar se mora

kot nakazuje avtorica v podrobnih podpoglavjih za prilagajanje temu

novemu položaju pripravljati ravno s postopki jezikovne kulture. Ti so v

priujoi knjigi dani kot poduk in za uenje.

Avtorica je ob vsakem od glavnih štirih poglavij navedla pomembnejšo

študijsko literaturo in seveda številne jezikoslovne vire.

Dettagli