Kristalni svet

Angleški zdravnik Edward Sanders odpotuje v fiktivno republiko Kamerun, ki jo upravlja francoska vojska, da bi sredi pragozda poiskal kliniko, kjer delata njegova prijatelja, zakonca Clair. Osrednjo gospodarsko panogo, kop diamantne rude, v celoti nadzorujejo evropske korporacije. Ko Sanders prispe v Port Matarre, naleti na skrivnosten pojav nekakšen virus oziroma rastlinska kuga transformira pokrajino, živa bitja in sploh vse, kar pride z njo v stik, v kristal. Zdi se, da se ta postopek odvija z neobiajno hitrostjo; kmalu so namre prizadeti tudi drugi deli planeta. Kar kristalizira, preide v stanje nekakšne hibernacije. Edino, kar lahko do neke mere upoasni proces kristalizacije, so dragulji. Zaradi nebrzdane eksploatacije in tihotapskih mrež pa postajajo dragulji vse redkejši in vrtoglavo dragi. Postkolonialna problematika se tako premeša z distopijo, ali pa obratno, bralec se giblje po trhlih tleh nenehno spreminjajoega se sveta zavesti in form. Ballard preigrava še enega od scenarijev apokaliptine katastrofe, ki jo povzroi loveštvo z neizprosnim izkorišanjem naravnih virov. Mati Narava se loveškemu poetju ultimativno upre, loveka unii, da bi sama preživela in se obnovila iz lastne sile.

Ballardovo simbolno upovedovanje afriškega sveta lahko beremo tudi kot metaforo premišljevanja o prostoru in asu. Sooa nas z dilemo, kaj bi se zgodilo, e bi se tako prostor kot as na videz ustavila, in katere vrednote in vešine bi v tem primeru postale kljune za preživetje. lovek v svojem absurdnem preprianju, da je krona stvarstva, pogosto izgublja izpred oi širšo sliko: v primerjavi z vesoljem je Zemlja le neznaten drobec prahu. Morda lahko na življenje na našem planetu vplivajo tudi nakljuni dogodki, ki so se zgodili nekje v vesolju in jih lovek ni zmožen zaznati in razumeti, kaj šele predvideti ali se pred njimi zavarovati? Poleg kritike zavoženih (post)kolonialnih razmer se roman tako loteva temeljnih vprašanj loveštva in krhkosti njegovega obstoja.

Ana Jasmina Oseban

Britanski pisatelj J. G. Ballard se je rodil leta 1930 v Šanghaju. Po napadu na Pearl Harbor so družino zaprli v taboriše za tujce, od koder so se šele leta 1946 vrnili v Anglijo. Leta 1962 je objavil svoj prvi roman Potopljeni svet (The Drowned World), ki sta mu sledila spekulativna romana Gorei svet (The Burning World, 1964), pozneje objavljen kot Suša (The Drought, 1965, slov. 2014), in Kristalni svet (The Crystal World, 1966), s katerimi je vpeljal literarni stil, ki je po njem celo dobil naziv ballardovski in oznauje »distopino modernost«.

Izkušnje iz kitajskega taboriša je povzel v romanu Imperij sonca (Empire of the Sun, 1984), po katerem je režiral film Steven Spielberg, zanj pa je dobil tudi vrsto nagrad (Black Memorial Prize, Booker Prize). Leta 1991 je napisal njegovo nadaljevanje Prijaznost žensk (The Kindness of Women). Omeniti je treba vsaj še postmodernistini roman Razstava krutosti (The Atrocity Exhibition, 1970), ki so ga primerjali z romani W. S. Boroughsa, »skrajno kontroverzni« Trk (Crash, 1973), po katerem je posnel film David Cronenberg, ter Stolpnico (High-rise, 1975), ki je bila filmsko upodobljena v režiji Bena Wheatleyja.

Ballard je umrl leta 2009 v Londonu.

Ana Jasmina Oseban je študirala prevajanje in tolmaenje iz nemškega in angleškega jezika na univerzah v Mariboru in avstrijskem Gradcu. Iz nemšine in anglešine prevaja prozo, poezijo in mladinsko literaturo. Dejavna je tudi kot urednica in književna posrednica. Prejela je ve premij za prevodne dosežke in prevajalskih štipendij, leta 2013 pa tudi nagrado Radojke Vrani za najboljšo mlado prevajalko. Med avtorji, ki jih je doslej prevedla v slovenski jezik, so F. Grillparzer, S. Zweig, J. Roth, H. Böll, R. Musil, M. Reich-Ranicki in R. Ausländer.

Dettagli