Leta

Virginia Woolf se je v Letih (1937) želela pomakniti od upovedovanja notranjega življenja k prikazovanju družbene stvarnosti. V dnevniku je zapisala: »Želim prikazati ni manj kot celotno sodobno družbo: tako dejstva kakor videnje.« Roman naj bi vseboval dejstva in družbeno dogajanje, bil naj bi politini roman in feministini traktat, po obliki pa esejistini roman, v katerem bi se prepletale zvrsti in poglavja fikcije izmenjevala z esejistinimi razlagami. Izkazalo se je, da je tako zastavljena tematika preširoka, in nartovani roman je razpadel na fiktivni del, roman Leta, in znameniti pamflet proti patriarhalni družbi, neenakosti žensk, militarizmu in vojni Tri gvineje (1938).

Leta so družinska saga rodbine Pargiterjevih v naglo spreminjajoem se svetu med letoma 1880 in 1936 in izjemen zapis o minevanju asa, pozabi in spominjanju. Netipina saga, saj se iz mraka minulega asa in pozabe v neenakih presledkih, kot osvetljena od žarometa, lušijo samo posamina leta iz življenja družine. Disonantna struktura romana, ki ga sestavlja enajst od prvotno nartovanih dvanajstih poglavij, je morda povezana s pisateljiinim odporom do potencialno militaristine poenotenosti, ki ga izraža v Treh gvinejah. eprav roman ohranja stik z zunanjo resninostjo, nam posreduje tudi vso intenzivnost loveških ustev, strasti in odpora, veselja in boleine. Pripoveduje o skritem življenju žensk ter upoveduje napetost med mešanskim salonom in sobicami za služkinje v prizemlju. Vsako poglavje uvaja kratek preludij, ki priara vzdušje na londonskih ulicah v razlinih letnih asih, spreminjajoe se barve, vonje in vrvež velemestnega življenja.

Jana Unuk

Dettagli