Nazaj v planinski raj

Prešernov Krst pri Savici in poldrugo stoletje kasneje NSKjev pod Triglavom,

(turbo) narodnjaki in Kekec, Karingerjevi pejsaži in alpska motivika na

državnih simbolih ter turistinih vodiih, gotsko zašiljeni zvoniki cerkvic na

hribih in bujni slapovi nageljnov z gankov domaij, mitologija junakov

Planinskega aja in gnee vsakokratnih oblastnikov na vrhu Triglava, rdee

marele in klobase ob spremljavi frajtonarce to je ideološki imaginarij in

rdea nit koncepta o alpski kulturi slovenstva, ki predstavlja rekonstrukcijo

in hkrati kritino dekonstrukcijo ene izmed slovenskih kultur. Zajeti jo je

mo v celovito strukturo tako prek številnih zgodovinskih virov, ki segajo v

obdobje slovanske mitologije, pokristjanjevanja, razsvetljenstva,

narodnega prebujanja in oblikovanja moderne institucije športa, kot prek

izdelkov sodobne popularne in množine kulture. Pri tem je alpska kultura

slovenstva v dominantnem diskurzu pogosto ustoliena v obliki nevidne

entitete, ki prežema slovensko kulturo in družbo na domala vseh ravneh

kot opojna vlaga napaja skrite kotike sleherne slovenske kamre in hkrati

kot kaplja polzi po najbolj vidnih panojih slovenstva. Pri tem pa si tako na

družbeni kot na kulturni ravni še vedno nismo enotni ali takšna kaplja

predstavlja vodo, ki hrani nacionalni imaginarij, ali pa jo je potrebno

enostavno pobrisati, ker kazi plakat, ki ga bomo jutri zamenjali z novim in

lepšim.

Dettagli