e naj poskusimo na kratko oznaiti Neloveško komedijo Jerzyja Franczaka, potem bi lahko rekli, da gre za provokativen, nihilistien in intelektualno rafiniran roman o sodobnem zloinu in kazni, pa tudi o teži odloitev in odgovornosti. Zgodba je na prvi pogled znana in enostavna: vase zaprt intelektualec se sooa z eksistencialno stisko, izgubi službo, tlaani v fotokopirnici, njegovo dekle pa ravno takrat zauti potrebo, da bi imela otroka A globlje ko stopamo v pripovedni gozd, ve je preseneenj. Avtor besedilo gradi na prenovitvah znanih literarnih motivov in nazadnje nas pripelje do nepriakovanega, grozljivega konca. Lahkoten družbeni roman o neprilagojenosti in obutku neizpolnjenosti se nenadoma zaobrne v groteskno grozljivko.
Neloveška komedija je izbrana, eruditska igra. Že naslov jasno namiguje na Dantejevo Božansko komedijo in Balzacovo loveško komedijo, pa tudi na druge svetovne ali poljske klasike, kot so Shakespeare, Lope de Vega, Zygmunt Krasiski Vendar to delo ni zgolj posreen kolaž medbesedilnih navezav, prikritih citatov, besedilnih in besednih prenovitev, avtorskih metafor in domislic. Nasprotno, gre za odlino skomponirano, istokrvno prozo, ki ogromno pove o nas samih. Ogledalo, ki ga Franczak postavlja pred nas, ne prizanaša nikomur. Kot ugotavlja Patrycja Pustkowiak, »bi bila knjiga pravzaprav zelo rnogleda, e ne bi bila na naše veliko olajšanje neznansko zabavna«.
Neloveška komedija je prvi del trilogije, v kateri drugoplanski liki ene knjige stopijo v prvi plan in v naslednji knjigi prevzamejo vlogo pripovedovalca. Tako v romanu Da capo mrani pripovedi o družinskem nasilju, ustvenem hladu in ujetosti v družbene in spolske vloge svojo zgodbo opiše Kamil, brat Emila iz Neloveške komedije, v NN pa ve stranskih oseb monologizira nad truplom brezdomca, ki so ga po nakljuju našli na noni krakovski ulici.