rna komedija, ki jo je Radka Denemarková napisala v zanjo znailnem preciznem in inovativnem jeziku, ima groteskno pretirano fabulo: glavne osebe, »za katere po smrti nihe in ni ne ve, kaj bi z njimi«, so obtiale v vmesnem nadstropju med življenjem in smrtjo. Virginija Woolf, Silvija Plath in Ivana Trump, imenovana Madam T., so v življenju pisale. Zdaj pripravljajo jedi iz listov svojih knjig in akajo, da bo kak glas zaklical njihovo ime, ko jih bo kdo izmed živih zares pogrešal. Avtorica junakinjam pusti, da druga drugi brez dlake na jeziku, odprto in jedko povedo resnico v oi. Tako so prisiljene rekapitulirati vsaka lastno življenje. Kaj pomeni biti rojen v koži ženske? In kaj usklajevati skrb za družino s kariero? Kaj pomeni biti pisateljica? In kaj pisati resno literaturo? Kaj pomeni izgubiti bližnjo osebo? In ne nazadnje, kaj loveka požene v to, da si vzame življenje? Protagonistke ponovijo vloge, ki so jih v življenju odigrale kot žene, ljubice, matere in pisateljice. Ob njihovih zgodbah se nam razkrije, zakaj te vloge sploh igramo in kakšna je cena, ki jo moramo plaati za vsak košek neodvisnosti.
Tatjana Jamnik
Radka Denemarková (1968) je eška pisateljica, dramatiarka, literarna zgodovinarka, scenaristka, prevajalka in dramaturginja, kar štirikratna dobitnica ugledne eške nagrade Magnesia Litera ter številnih drugih domaih in tujih nagrad.
Diplomirala je iz nemškega in eškega jezika in književnosti na Karlovi univerzi v Pragi. Potem ko je doktorirala iz semiotike, se je zaposlila na Inštitutu za eško književnost pri Akademiji znanosti R, hkrati pa je kot dramaturginja delala v praškem gledališu Divadlo Na Zábradlí. Od leta 2004 je samozaposlena.
Objavila je monografijo o eškem režiserju Evaldu Schormu Sam svoj sovražnik (1998). Pozornost literarne strokovne in bralske javnosti je vzbudila že s proznim prvencem Jaz pa vprašam, kdo to tole (2005; slov. 2013), roman Denar od Hitlerja (2006; slov. 2010) in romaneskna monografija Smrt, ne boš se bal, ali zgodba Petra Lébla (2008) pa sta bila nagrajena z Magnesio Litero. Nemška izdaja Denarja od Hitlerja ji je prinesla usedomsko literarno nagrado (2011) in nagrado Georga Dehia (2012). Drama Spalne hibe (2010), ki je knjižno izšla leta 2012, je bila uprizorjena v gledališu Divadlo Na Zábradlí. Leta 2011 je izdala dvojni roman Kobold (2011; slov. 2013), ki je bil nominiran za nagrado Josefa Škvoreckega, in prejela Magnesio Litero za prevod romana Atemschaukel nobelovke Herte Müller. Leta 2014 je izdala roman Prispevek k zgodovini radosti (slov. 2015), ki je bil nominiran za nagrado eška knjiga, in literarno predlogo za celoveerni film MI2 (MY 2). Njeno najnovejše delo je obsežni roman Ure iz svinca (2018).
Njena besedila so bila prevedena v 22 jezikov.
Prevajalka Tatjana Jamnik (1976) je tudi pesnica, pisateljica, uiteljica slovenšine kot tujega jezika, lektorica, urednica in založnica. Prevaja zlasti eško in poljsko prozo, poezijo in dramatiko (A. Berková, R. Denemarková, E. Bondy, L. Fuks, J. Katalpa, M. Urban, P. Brycz, J. Nmec, A. Bolavá, I. Myšková, R. Sikora, P. Zelenka, J. Malík, S. Lem, M. Witkowski, D. Masowska, J. Franczak, P. Bednarski, A. Tuszyska, A. Wiedemann, A. Jakimiak, M. Fertacz) ter besedila s podroja humanistike. Leta 2009 je prejela priznanje za mlado prevajalko, leta 2019 pa Sovretovo nagrado za prevod romana Zgodovina svetlobe Jana Nmca.