Vzgoja družbe

Vzgoja in izobraževanje ali z eno besedo edukacija sta sestavini družbe v najširšem pomenu besede. Kot v knjigi vekrat opozorimo, gre za tisto sestavino, ki je kljuna za reprodukcijo družbe. Na konceptualni ravni (za to raven pa nam v tem besedilu pretežno gre) velja, da je edukacija (vzgoja in izobraževanje) veliko širši pojem od pojma šolstva, na katerega vsak od nas najprej pomisli, ko je beseda o edukaciji. e se v zadnjih nekaj desetletjih, ko govorimo o tretji industrijski revoluciji, o informacijski družbi, družbi znanja, refleksivni družbi, pogovarjamo o konstrukciji družbe v lui teh terminov, vkljuujemo v vse te pojme edukacijo in pri tem mislimo na šolski sistem, h kateremu povsod po svetu z razvitimi šolskimi sistemi praviloma prištevamo še vseživljenjsko izobraževanje (ali uenje). Iz pravkar povedanega izhaja, da je tisto, v emer se pojem edukacije semantino razlikuje od pojma šolstva, torej tisto, v emer ta pojem presega doloila bolj objektno definiranega pojma šolstva, vendarle konec koncev sploh mogoe misliti v povezavi in odvisnosti od pojma šolstva. Glede na našteta poimenovanja družbe, v katera so vpisane predstave in projekcije, ki jih uokvirjajo vsakršne progresistine in razvojne ideologije, je mogoe ugotoviti, da se šolstvo pretežno povezuje s »pozitivnimi« konotacijami, saj ga omenjamo kot instrument napredka in izboljševanja družbe. Skorajda brez izjeme pa lahko ugotavljamo, da se takrat, ko doloeni »negativni« pojavi kažejo na to, da je nekaj narobe v družbeni konstrukciji, da »družba« ne deluje tako, kot bi morala (bodisi v pogledu s strani institucij oblasti bodisi s strani civilno družbenih organizmov), družbeni akterji spomnijo na edukacijo in na šolstvo; kadar je torej v družbi nekaj problem, je tega krivo šolstvo ali pa je šolstvo pozvano k reševanju problema. Vse te »samoumevne« povezave pomenov je v zadnji instanci mogoe povezati z zgodovinskimi oznaevalci, med katerimi je nedvomno najpomembnejše razsvetljenstvo.

Dettagli