Z zbirko Brez pri preigrava prestavljanje stikov. Njegova pesem je glas, je beseda in je erotina igra, v zbirki razvita do te mere, da se zabrisuje lonica med ustvarjenim in ustvarjalcem. Lirski subjekt pesem priakuje in obožuje, povzdigne jo na mesto, ki pripada ustvarjalcu, sebe pa predstavi kot tistega, ki bo ljubljenko le predal naprej, skušal ujeti s peresom in rnilom. Paradoks je v umetnosti znan, bralec že dolgo ve, kdo je ustvarjalec, v zbirki Brez pri se lahko preda opazovanju zapletenega ljubljenja in izrekanja bivanja, v katerega sta pesnik in pesem zapredena.