Dogodek na hribu nad cesto

Roman Dogodek na hribu nad cesto je na prvi pogled preprosto tekoa pripoved, ki pa se med branjem kmalu zane širiti in odvijati na mnogih ravneh, prepletajo vedno nove zgodbe na zabrisani meji med realnostjo in domišljijo.

Pripoved zane že na samem zaetku tei na ve vzporednih ravneh. Vse so bolj ali manj zaznamovane z vojno v Bosni. V prvem prizoru vojak vodi kaznjenca na eksekucijo na moriše na hribu. V nadaljevanju se poasi razpleta celovito ozadje tega prizora. Sledimo odrašanju petih tesno povezanih prijateljev v Zenici, od otroštva pa do njihovega snidenja v Ljubljani, kamor jih je pregnala vojna. A hkrati je to tudi zgodba pripovedovaleve družine, od trenutka, ko je sreal svojo ženo in z njo dobil herko, preko bega iz vojnega kotla do sprva težavnega prilagajanja novim razmeram v novem domu. Prav tako pa je tudi pripoved o loveku, ki hodi po robu kriminala, saj preprodaja in uživa mamila, od katerih nazadnje postane odvisen. Svojo pripoved dobesedno šiva (po vokaciji je namre kroja) na dveh ravneh: po eni strani govori kot vkljueni protagonist, po drugi pa se vidi in opisuje od zunaj. Ta dvojna vizura roman vodi od samega zaetka.

Podvojena perspektiva, hkrati zunaj in znotraj, je nedvomno osrednja pripovedna posebnost romana, uinek, ki ga lahko oznaimo kot Jankoviev izvirni magini realizem, saj do samega konca ni jasno, kaj je res in kaj se odvija v pripovedovalevi domišljiji. Ko že pozabimo na to dvojno razsežnost, ker nas vase posrka napeto dogajanje, nas na koncu preseneti silovit, nepriakovan, dokonen obrat. Ostanemo brez odgovora. So se pripovedovane zgodbe res zgodile ali pa imamo pred sabo zgolj izmišljeni film življenja, ki si ga lovek odvrti tik pred smrtjo? In kaj to pomeni za sam roman? Je literatura resnina ali pa nekaj lažnega, izmišljenega?

Ni dvoma, Goran Jankovi je mojster postmodernistine proze: na izredno preprost in domiseln nain mu je uspelo napisati velik, izviren, celovit, sodoben in univerzalen roman.

Iztok Osojnik

Goran Jankovi, rojen 1959 v Zenici v Bosni in Hercegovini, je diplomiral iz filozofije in splošne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu. Do leta 1992 in izbruha vojne v Bosni je živel v rodnem mestu, objavljal eseje in kratke zgodbe v sarajevskih in beograjskih asopisih, zasnoval družino in opravljal razne poklice (kriminalistini inšpektor za krvne in seksualne delikte, vodja prve zasebne knjigarne v BiH, slikopleskar, korektor v tiskarni ). Leta 1992 je pobegnil v Ljubljano in se vkljuil v delo KUD France Prešeren. Tu je med drugim zasnoval in vodil založniško dejavnost. Na podlagi svojega dela je prejel izredno državljanstvo RS. Izdal je štiri avtorske knjige romana Beseda, dve o Petroniju (Rije-dvije o Petroniju, 1993), zbirko kratke proze O preprostih stvareh forma emigrantica (O prostim stvarima forma emigrantica, 1995), zbirko haikujev Ko oblaki potujejo (Dok oblaci promiu, 1997) in roman Dogodek na hribu nad cesto (Dogaaj na brdu iznad puta, 2013) ter Antologijo kratkih zgodb ex YU 1990-2000 (Antologija kratkih pria ex YU 19902000, 2001). Obasno objavlja eseje, kratke zgodbe, pesmi in haikuje ter prevode iz slovenšine v regionalni periodiki. Živi v Ljubljani.

Iztok Osojnik (1951) je znanstvenik, filozof, pesnik, slikar, književni prevajalec, alpinist, turistini vodnik in popotnik. Diplomiral je iz primerjalne književnosti, podiplomsko študiral v Osaki na Japonskem in doktoriral iz zgodovinske antropologije na FHŠ Univerze na Primorskem. Doslej je objavil ve kot 30 avtorskih knjig poezije, nazadnje zbirki Poskus državnega udara pod pretvezo epidemije in Maraton puhlosti in nesmislov (obe 2020), šest romanov, nazadnje Newyorška trilogija (2019), številne znanstvene lanke, zbirke esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti (2013). Njegova besedila so objavljena v ve kot 25 jezikih. Za svoje delo je prejel vrsto domaih in tujih nagrad, nazadnje vele

Dettagli