Pod tem pomenljivim naslovom se skriva konceptualna zbirka, ki tematizira slovo od mladosti (ki jo je v slovenski poeziji utemeljil Prešeren z istoimensko pesmijo). V njegov inventar mladosti, pa kot najvidnejši vstopata mamina želja, da bi bil punka in pa obutek »brezdomnosti«. Svoje mladosti se Vrear loteva neposredno, ustveno in odkrito. Seveda ni celotna zbirka vezana na zemljevid njegove osebne zgodovine, temve zgolj nekatere kljune pesmi, ostala poezija je podobna, kot jo najdemo v njegovih predhodnih zbirkah. V zbirki Vrear polaga pred nas na tnalo, svoje travme in strahove, svoje odnose, svojo seksualnost, svoja estetska izhodiša, svojo filozofijo, skratka vso svojo esenco. Vasih je igriv in svoboden v imaginaciji kot Šalamun, vasih gleda na življenje kot eksperiment kot Grum, vasih je smrtno resen kot Dane Zajc, vasih je provokativen kot Svetlana Makarovi. S to zbirko se Tomislav Vrear utrjuje med najbolj energinimi, vitalnimi in izrazno monimi pesniki mlajše srednje generacije, ki jezdijo na valovih asa, ki ga živimo. S to zbirko pa je bil nominiran za Veronikino nagrado 2012.