Izganjalci smisla

Skozi pokrajino nove pesniške zbirke Milana Dekleve se potikajo modrec, pesnica in obubožani nadlovek, spoet v zakotju somraka bogov, Lao Zi, Sapfo in Mrani. Dvignjeni so nad svet in hkrati potopljeni v njegovo sriko, drsijo po namišljeni osi asa in izrekajo svet pod in nad seboj, odprt v pred- in poapokaliptino rano. Srebrenica, klasiki marksizma in leninizma, legionarji diktatorja Franca, Messijeva prva žoga iz zaprašenih loveških kož, raun iz Bauhausa, newjorška dvojka, hotmail, filharmoniki s kostmi v rokah namesto glasbil, mrtvec, ki igra na pozavno in na desetine poetinih, lucidnih, krutih ali mranih podob sestavljajo micelij Milanove knjige. Pesniški jezik gre skozi Boschove, Dalijeve, Magrittove slikarske pokrajine, nasadi se na železni avtobusni drog Fride Kahlo, preverja strukturo Malevieve rnine in še isti trenutek okuša hlebce v vesolju Darka Slavca.

Zadnje pesmi Milana Dekleve uhajajo vsakršni poetiki, tudi njegovi iz prejšnjih zbirk, eprav s sabo prinašajo nekaj njihovega vonja: neulovljive so, osupljivo sveže, osupljivo lepe, prebijajo skrepenelo zemljo jezika, z vulkanskim prahom neulovljivih rk vnašajo nemir v vozne rede nartovalcev poletov, z razlivajoo magmo besed topijo odgovore iz morske pene, voska in umetnih zob in se strjujejo v vprašanje.

Jani Virk

Dettagli