Kratke zgodbe o skoraj vsem : o zvezdah, genih in atomih

Ko se je 30. maja 1832 v južnem pariškem predmestju šele zaenjalo daniti, je mladi mož Évariste Galois, povsem neprespan in s pištolo v roki, že stal nasproti artilerijskemu astniku z imenom Pescheux d'Herbinville. Šlo je za klasini dvoboj, v katerem sta oba nasprotnika z orožjem branila svojo ast in dobro ime. Danes sicer ni povsem znano, za kakšen spor je v resnici šlo, a kot vse kaže, je bila vzrok za spopad obeh mož brhka mademoiselle Stéphanie Félice Poterine du Motel.

Na razdalji petindvajsetih korakov sta nasprotnika pomerila cevi svojih pištol drug proti drugemu in že naslednji trenutek je ranjen na tleh obležal mladi Évariste. Krogla ga je zadela v trebuh, mu predrla revesje in le takojšnja operacija bi mu morda lahko rešila življenje.

Že pred usodnim majskim jutrom je Galois dobro vedel, da privolitev v dvoboj zanj skoraj gotovo pomeni tudi smrtno obsodbo. Bil je namre izvrsten matematik, a orožja ni bil tako veš kot njegov izzivalec vojak
d'Herbinville.

Zato je vso no pred dvobojem prebedel in poskušal na papir spraviti im ve matematinih idej, ki jih je imel izdelane v glavi, a mu jih še ni uspelo zapisati. Vsi vemo, da smo ponavadi veliko bolj produktivni, e nas preganja rok za oddajo, kot e imamo še obilico asa. A povsem drugae je, e imaš le dvajset let, v glavi vidiš rešitve nekaterih matematinih problemov, za katere veš, da jih ne pozna še nihe drug, zjutraj pa te aka dvoboj, ki ga boš skoraj gotovo izgubil.

Dettagli