Majhna pesem

Prefinjena haikujevska zbirka mojstra pesniške besede, ki z naslovom aludira na kratkost forme, je zvesta duhu haikuja, obenem pa zelo sprošena, spontana v izbiri podob in kombinaciji besed, jezikovno inovativna, kompozicijsko zanimiva, saj vsak haiku uinkuje samostojno, obenem pa kot sestavni del širše zgodbe." Ta širša zgodba je zaokrožena v štirinajstih ciklih haikujev, ki nosijo pomenljive haikujevske naslove (naslovi so obenem haikuji), ki nakazujejo motivno-tematsko, pa tudi idejno zasnovo zbirke, ki je umešena v zimsko pokrajino.

Milan Vinceti v spremni besedi o zbirki med drugim zapiše:
»Življenje, pa naj bo zgolj biološko stanje vsega živega, je namre kljub skoraj nepojmljivim znanstvenim dosežkom/presežkom še zmeraj zavito v koprene skrivnosti, ki pa niso le v domeni transcendence, temve in predvsem primarnega obutja naših zaznav in util. Josipu Ostiju narekujejo pesmi prav slednji senzorji, s katerimi prei do robov ontoloških vprašanj, na katera odgovarja z izkušnjo (samo)spozna(va)nja.«

Nedvomno gre za eno najbolj dodelanih "ljubezenskih" haikujevskih zbirk, ki izhaja iz bogatih pesniških izkušenj Josipa Ostija, prodornega pesniškega duha, ki je igriv, iskriv, duhovit, globok in izrazito sporoilno in estetsko suveren.

Dettagli