P(l)ast za p(l)astjo

Izhodiše pesnjenja Petre Kolmani v zbirki P(l)ast za p(l)astjo je iskanje izhoda iz loveške povprenosti in predvidljivosti utov v prvinskost samote in v brezup bližine. Ta pojavnost je za avtorico kompleksno stanje: delno živo, delno mrtvo, delno še tu, delno že tam, delno meseno, delno vilinsko, delno posvetno, delno svetno, v resnici pa totalno nino, nedefinirano, odsotno, še pred rojstvom mrtvo in izmišljeno - igra iger, ki zahteva, da se jo razkriva plast za plastjo. Tisto nekaj se neprestano izmika - kakor obzorje. Izhodiše je torej, da izhod(iš)a ni in da je vse zgolj zavest in obutek navzonosti/odsotnosti ter seveda žarei stenj pesnjenja, ki stanja artikulira in beleži. Odhodi so torej navidezni: jezik ostaja orodje za mletje besed in arovnija, ki se steguje ez meje spoznavnega. Ni zapleteno, je pa nežno zapeto in prepleteno z besedami, radikalno zavezano nekemu osnovnemu ustvarjalnemu vzgibu: oditi v nemogoe, biti istoasno mrtev in živ; bit brez preteklosti in brez prihodnosti, zgolj utea mehanika, ki trepeta pred oblijem Nedefiniranega. Poezija Petre Kolmani je zavezana "sebstvu" in istosti lastne poti. Tudi ko se predaja Drugemu, ko vstopa v svet, ki se mu sicer skuša izmakniti, definira hrepenenje z verzi, v katerih sta najbolj precizno izrisani prav tujost in praznina. Spremno besedo k zbirki je napisal Iztok Osojnik. V zbirki so reprodukcije slik akademskega slikarja Marka Jakšeta.

Za zbirko je avtorica prejela VERONIKINO NAGRADO 2014.

Dettagli