Kettejeve pesmi so poveini lirske, med njimi je tudi nekaj balad in romanc. Veina je izšla v zbirki z naslovom Poezije, ki jo je leta 1900 za tisk z nedovoljenimi popravki pripravil Anton Aškerc. Znana je zgodovinska resnica, da je prva izdaja Kettejevih Poezij 1900. leta sprožila literarni prepir, ki ga je zael Ivan Cankar v Slovenskem Narodu s poleminim spisom Dragotin Kette. V njem se kot vemo, Cankar zavzema za Kettejevo poezijo in protestira proti nainu, »kako so se pesmi iz Kettejeve ostaline 'popravljale', izbirale in izpušale«. Prav tako zavraa »protektonski ton«, s katerim Aškerc v svojem uvodu obravnava Kettejevo liriko; hkrati pa to liriko oznauje kot »edinstveno« in »dovršeno«, o kateri »naj se govori s spoštljivostjo, kakor se govori o delih Prešernovih, ali pa naj se rajši moli«. V knjigi prevladuje v glavnem lirska poezija, ki se motivno deli na ve vrst: 1 -ljubezenske pesmi, 2 -življenjsko izpovedne pesmi, 3 -refleksivno-filozofska lirika, 4 -pripovedno pesništvo.