Problem voznje po vesolju

e sta bila Ciolkovski in Oberth prva teoretika, je bil Potonik prvi inženir vesoljskih tehnologij in hkrati lovek, ki je zasnoval prvo arhitekturo v vesolju.

Leta 1929, tik pred smrtjo, je napisal knjigo Problem vožnje po vesolju raketni motor, s katero je postavil prvo celovito izhodiše sodobne astronavtike in kozmonavtike. V Noordungovem asu je bilo tovrstno raziskovanje le drzno predvidevanje, ki ga kljub matematini natannosti zamisli ni bilo mo preveriti v praksi. Skoraj tri desetletja, preden je prvo telo, ki ga je izdelal lovek, poletelo v vesolje, ter štirideset let pred prvim pristankom na zunajzemeljskem telesu, je Potonik zasnoval edinstven premik v tehnologiji, ki je še danes zveine neuresnien. A njegova naela se vse bolj in bolj potrjujejo.

Knjiga, v izvirniku naslovljena Das Problem der Befahrung des Weltraums der Raketen-Motor, je izšla v Berlinu, v nemšini, tedaj uradovalnem jeziku vejega dela osrednje Evrope. eprav je bil avtor relativno neznan, je bila po spletu nakljuij še istega leta prevedena v anglešino v štirih številkah revije Science Wonder Stories so bili objavljeni vsi njeni najbolj kljuni in revolucionarni deli. Že leta 1935 so svoj prevod dobili Rusi. Glede na izkušnje druge in tretje generacije raziskovalcev vesolja lahko upravieno trdimo, da je Potonikova knjiga vplivala na ameriški, ruski in evropski vesoljski program. Wernher Von Braun, oe poletov na Luno, je doktoriral z monimi referencami na Problem vožnje po vesolju. Rusi, vkljuno z glavnim inženirjem Sergejem Koroljovom, so knjigo poznali že dolgo pred svojimi pionirskimi poleti. Slovenci smo svoj prevod dobili šele leta 1986 pri Slovenski matici. Vse dokler ni bilo Hermanu Potoniku Noordungu postavljeno spominsko središe v Vitanju, od koder izvira rod njegove matere, je bilo tudi v Sloveniji zanimanje zanj redkost.

Zaradi neznanosti ter neumešenosti Potonikovega imena, ne pa tudi dela, je npr. njegovo odkritje geostacionarne orbite pozneje bolje uporabil Arthur C. Clarke. Že leta 1945 je v reviji Wireless World objavil svoj prelomni lanek Extra-Terrestrial Relays Can Rocket Stations Give Worldwide Radio Coverage?, v katerem je na Noordungovo orbito idejno utiril komunikacijske satelite. Na tej orbiti se namre izenaita Zemljina gravitacija in privlana sila ostalih nebesnih teles, torej je za delovanje kakršnega koli mehanizma potrebno kar najmanj energije. Brez takšnih satelitov si danes ne moremo predstavljati sodobnih telekomunikacij ali prenosa podatkov na veje razdalje.

Podobne usode je bila deležna Potonikova vesoljska postaja. Zasnovana je bila kot tridelni geostacionarni satelit, sestavljen iz sonne elektrarne, observatorija in bivalnega kolesa. Ta ideja je še po ve desetletjih razmišljanja o naseljevanju vesolja najbolj revolucionarna. Vrtee se bivalno kolo, krožna konstrukcija, ki s centrifugalno silo vzpostavlja umetno težnost, je najboljša in obenem preprosta rešitev za daljše bivanje loveka v breztežnosti. Na takšne pogoje namre nismo prilagojeni in imajo dolgorono na naše telo negativen vpliv. Postaja pa bi bila lahko na tej orbiti idealno izhodiše za daljše polete v vesolje, saj je najveja ovira za to še vedno Zemljina privlana sila.

Herman Potonik Noordung je v svoji knjigi razvil še mnogo manjših in vejih izumov, preko katerih je loveku utiral pot za življenje v pogojih breztežnosti. Z etinega zornega kota je celo predvidel zlorabo vesolja za vojaške namene in svaril pred njo. Predvsem pa je kot prvi domislil celovit sistem za lovekovo raziskovanje in poselitev izvenzemeljskega prostora vse od poleta v vesolje, bivanja v njem in konno vrnitve na Zemljo.

Kolikor kratko in neopaženo je bilo Potonikovo življenje, toliko bolj opazen in pomemben je navdih, ki ga vnemajo njegova odkritja. Ta navdih se dotika tako znanstvenikov kot...

Dettagli