Ko je Tomaž Šalamun (19412014) pred nekaj leti prebral nagrajeno knjigo Krrk Karla Hmeljaka, je bil, kot je sam povedal, noro navdušen. Celo tako, da je Karlu Hmeljaku ki mu je knjigo tudi posvetil priznal, da ga je kot pesnik prehitel. A prehiteti Tomaža Šalamuna je seveda nemogoe, pa e si še tako dober bralec. Ali jadralec. Šalamuna je prehitela edino poezija, in njegovo poezijo je prehitela smrt. Ta, ki dviga tako, spi, je postumna pesniška zbirka našega najvejega pesnika. Šalamunove besede imajo veter. Druga drugo prehitevajo. Ne pustijo se ujeti. Kaj je s to vodo? Prevelika je. Zbirka je povabilo, da jo prejadramo.