Zbirka kratke proze Vmes v branje ponuja sedem besedil. V naslovni noveli nas avtor popelje v as tretjega rajha, ko so nacisti »vmes« med drugimi vojnimi nalogami reševali še vprašanje istosti rase z evtanazijo telesno in duševno prizadetih. V na realnih dejstvih temeljei pripovedi sledimo skupini mladostnikov iz slovenske Štajerske, ki se na svoj miselno preprost in loveško topel nain sooi s hladnim razloveenim morilskim strojem nacistine Nemije.
Za Tomažieve prozne tekst je v veliki meri znailna fikcijska nadgradnja realnih zgodovinskih dogodkov, podobno zasnovo najdemo še v treh njegovih besedilih v zbirki, gre za zgodbe o Pohorskem bataljonu in njegovem koncu, Titu in njegovem govoru po vojni v Ljubljani in atentatu na kralja Aleksandra v Marseillu. Pri vseh teh avtor vpelje fantastine elemente (vasih tudi nadrealistine), ki s svojo nekonvencionalno kontekstualizacijo osvetlijo, razgalijo nelovenost loveka, pa naj se ta kaže skozi ideologijo, kult ali osebnostne lastnosti ljudi, kot so oportunizem, zloba in pomanjkanje soutja. Gre za premisleke o humanosti in njeni (ne)zmožnosti v zgodovini »premoevanja moi«, posledino pa tudi za poglobljeno prevpraševanje o sedanjem stanju. V zadnjih treh zgodbah se Tomaži ob istem pripovednem postopku loti še biblijskih motivov, ki so prav tako vezani na premislek lovenosti oz. loveka v svetu. Nane vprašanja božje prisotnosti, loveške uzurpacije položaja boga, poslednje sodbe, življenja, smrti in ljubezni.