Zgodba zgodb

Prva evropska zbirka pravljic, jezikovno bohotna, mesena, a tudi grenko zainjena z zavedanjem, da ljudje raje verjamemo v obstoj govoreih grmov kot v smiselnost uenjakovih besed.

Zgodba zgodb je duhovita in ostra kritika družbe 17. stoletja, ki jo je Neapeljan Giambattista Basile (15661632) skozi lastno življenjsko izkušnjo poznal od »ljudske baze« do dvorskih višav. V združitvi teh dveh svetov je nastala prva evropska zbirka pravljic, jezikovno bohotna, mesena, a tudi grenko zainjena z zavedanjem, da ljudje raje verjamemo v obstoj govoreih grmov kot v smiselnost uenjakovih besed.

Brata Grimm sta v njem videla ideal; B. Croce zadnjega vélikega renesannega novelista in velikana italijanskega baroka; I. Calvino udaškega sredozemskega Shakespearja. Basile ni avtor za otroško publiko, bo pa zbirka bolj zabavala tiste, ki se strinjajo z njegovo trditvijo, da ima lovek v tej greznici od sveta toliko, kolikor mu uspe prigristi z lastnimi zobmi.

*

Poleg tega, da so Basilejeve zgodbe prototip nove literarne zvrsti, so tako tudi izjemen zgodovinski dokument, ki sodobnemu bralcu na satirien nain približuje vsakdanjo realnost ene izmed evropskih prestolnic 17. stoletja (Neaplja), v kateri so bile razlike med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, tako velike, vseobsegajoe in vsedoloujoe, da je bil svet videti zacementiran v dana razmerja, ki znotraj obstojeega reda niso ponujala nikakršne možnosti spremembe.

Žanr, ki ga je ustvaril Basile, je slogovni eksperiment, ki skuša slediti upovedovani snovi, hkrati pa jo ves as tudi bolj ali manj eksplicitno komentira. To še ni pravljica, ki je v 20. stoletju postala neodtujljiv del procesa odrašanja, v katerem ima jasne vzgojne, psihološke in une namene Basile izkoristi tiste lastnosti enodimenzionalne realnosti, zaradi katerih ima pravljica mo, da z lujo posveti v najtemnejše kotike lovekove duše, locira njene najbolj pritlehne, umazane in destruktivne strasti in jih postavi v dvorano ogledal, kjer jih preobraa, deformira in amplificira, dokler se groza, ki ob njih navdaja bralca, ne spremeni v odrešujo krohot.

Dettagli